Ali so silikonski vsadki za povečanje dojk varni?
Razprave o varnosti vsadkov trajajo od leta 1962, ko so bili silikonski vsadki prvič uporabljeni za povečanje dojk. Domnevajo, da je bilo do današnjih dni opravljenih 5-10 miljonov povečav dojk z vsadki. Opravljenih je bilo veliko pravilno zasnovanih znanstvenih raziskav, ki pričajo o varnosti vsadkov in pozitivnih učinkih, ki jih imajo na samopodobo. Po drugi strani pa je bilo obajvljenih, kar nekaj znanstvenih raziskav, ki kažejo na to da se pri ženskah s slikonskimi vsadki pogosteje pojavljajo znaki sistemskih avtoimunih obolenj. Ker so opisane težave zelo redke in se kažejo z raznoliko klinično sliko, lahko tudi po zelo dolgem časovnem obdobju, jih je težko objektivno ovrednotiti ter opredeliti njihovo pojavnost. Kakorkoli po pregledu literature težko zanikamo dejstvo, da silikosnski vsadki lahko povrzročajo znake sistemskih avtoimunih obolenj, a jasno je tudi, da so te težave zelo redke in v večini primerov po odstranitvi vsadkov izvenijo. Druga težava povezana z vsadki, ki je še veliko redkejša a nedvomno dokazana, je z prsnimi vsadki povezan rak imunskega sistema imenovan anaplastični velikocelični limfom (angl. BIA-ALCL, breast implant associated - anaplastic large cell lymphoma). Po objavljenih podatkih ameriškega združenja za nadzor zdravil in hrane (FDA) so do danes uspeli zabeležiti nekaj eč kot 400 primerov po vsem svetu, od tega je bilo 9 smrtnih, zaradi pozne diagnoze in nepravilnega zdravljenja. Tretja stvar, ki jo je v zvezi z varnostjo vsadkov potrebno omeniti je poškodba vsadkov. Kot vsak vgradni material v kirurgiji imajo tudi silikonski vsadki določeno življensko dobo in zgodi se , da jih je kljub doživljenski garanciji proizvajalcev, včasih potrebno zamenjati. Odvisno od kakovosti vsadka in strukture, zelo redko vsadek poči ali skozi mikroskopske razpoke v nejm začne iztekati vsebina (največkrat silikonski gel) v okolico. V tem oziru je zelo pomembna pravilna izbra preiskušenega proizvajalca vsadkov. Po podatkih FDA je možnost, da bo ženska po vstavitvi vsadkov rabila ponovno operacijo v 4 letih približno 25% za estetske operacije in 40% po rekonstrukciji dojk z vsadki. Vsekakor je na vse našteto potrebno opozoriti a vseeno gledati v luči pozitivnih učinkov povečanja dojk z vsadki in izkušnje miljonov žensk.
Kako izbrati ustrezno velikost vsadkov?
Kakšna so tveganja in možni zapleti?
Povečava dojk je bila vrsto let najpogostejši esteski kirurški poseg, kar priča o njegovi varnosti in zanesljivosti. Kljub temu je vsak kirurški poseg povezan z določenimi tveganji in povečava dojk pri tem ni izjema. Najpogostejši zapleti po povečanju dojk z vsadki so: skrčenje vezivne ovojnice, ki obdaja vsadek (kontrakcija kapsule, gubanje vsadka, asimetrija, prekomerno brazgotinjenje, bolečina, vnetje, ruptura vsadka). Zaradi naštetih zapletov je lahko potrebna ponovna operacija ali odstranitev vsadkov.
Pojavnost in vrsta zapletov sta odvisni od kirurške tehnike, vrste in velikosti vsadkov, kakovosti vsadkov, bioloških zančilnosti tkiva, pravilnega okrevanja.
Podobno kot pri stranskih učinkih zdravil Ameriško združenje za nadzor hrane in zdravil (www.fda.gov) v povezavi s povečanjem dojk z vsadki navaja naslednje zaplete (po abecednem vrstem redu):
- asimetrija (neenaka oblika, položaj ali veliksot dojke)
- bolečina v dojkah
- deformacija prsnega koša
- ekstruzija vsadka (koža nad vsadkom poči in vsadek pogleda ven)
- hematom (nabiranje krvi v operiranem področju)
- iatrogena poškodba vsadka (med operativnim posegom)
- izpraznenje vsaka zaradi puščanja ali rupture
- izpuščaj in rdečina na koži
- kalcinacije (nabiranje kalcijevih soli v tkivu dojke)
- nezadovoljiv rezultat zaradi oblike ali velikosti vsadka
- odmrtje tkiva (in kože) nad vsadkom
- okužba in vnetje
- povešenje dojk-ptoza
- premik in rotacija vsadka
- podplutba
- povečanje in/ali oteklina bezgavk v pazduhi
- prekomerno brazgotinjenje
- pretrganje vsadka (angl. rupture)
- serom (nakopičenje tekočine ob vsadku)
- skrčenje ovojnice (kontrakcija in otrditev kapsule okoli vsadka)
- stanjšanje tkiva nad vsadkom- atrofija
- težave z dojenjem
- upočasnjeno celjenje
- vidno gubanje vsadka
- vsadek je lahko viden in tipen
- zmanjšana občutljivost za dotik
Pooperativna krvavitev: Med posegom natančno ustavimo tudi najmanjšo krvavitev in v kolikor je potrebno vstavimo tudi dren, ki preprečuje nabiranje krvi in tekočine v žepu okoli vsadka. Pooperativno krvavitev je potrebno čimprej prepoznati in jo ob ponovni operaciji ustaviti. Obenem odstranimo tudi nakopičeno kri (hematom).
Vnetje: Povečavo dojk opravimo v sterilnih pogojih ob upoštavanju najstrožjih pravil antisepse. Dodatno vnetje prerečujemo z preventivnim odmerkom antibiotika. Kljub temu se lahko razvije vnetje, ki zahteva antibiotično zdravljenje. Včasih je potrebno ob vnetju vsadek odstraniti in ga ponovno vstaviti čez nekaj mesecev, ko posledice vnetja v celoti izvenijo.
Skrčenje ovojnice (angl. capsular contraction) okoli vsadka: Je najpogostejši srednje- in dolgoročen zaplet (več v naslednjem vprašanju).
Rotacija: Vsadki kapljičaste oblike (anatomski vsadki) imajo hrapavo površino, kar omogoča boljši oprijem z okolnim tkivom in preprečuje, da bi se vsadki v žepu obrnili. Kljub temu se vsadki s slikonsko ovojnico včasih obrnejo, kar spremeni obliko dojke. Nepravilnost lahko odpravimo le s ponovnim posegom pri katerem preoblikujemo žep in vsadke učvrstimo v pravilnem položaju.
Povešenje-ptoza: Preveliki vsadki lahko oslabijo podporne vezivne strukture v dojki in zaradi sile težnosti povzročijo prezgodnje povešenje dojk.
Vidno gubanje vsadka (angl. rippling): V večini primerov, zlasti pa pri suhih ženskah z malo podkožnega tkiva in velikimi vsadki so le-ti v spodnjem zunanjem delu dojke lahko tipni. Dodatna težava, ki se pogosto pojavi v teh primerih je, da so gube vsadka vidne na koži (angl. Rippling). Težavo poskušamo odpraviti, tako da z vbrizgavanjem maščobe povečamo količino tkiva med vsadkom in kožo. Če so vsadki glede na velikost dojke in debelino kože preveliki so bolj vidni, tipni in nenaravnega videza. Če želimo ohraniti naraven videz lahko dojke povečamo le do določene velikosti.
Prekomerno brazgotinjenje: Brazgotine na dojki ali v pazduhi leto dni po posegu praviloma niso opazne. V redkih primerih zaradi prirojenih lastnosti in nagnjenosti k grdemu brazgotinjenju brazgotine ostanejo vidne in estestsko moteče.
Pretrganje vsadka (angl.rupture): Vsadek je narejen iz zunanjega silikonskega ovoja ter napolnjen s slikonskim gelom ali fiziološko raztopino. Slikonski gel je čvrst in če vsadek poči lahko ostane v ovojnici ali se razlije v prostor med ovojnico vsadka in ovojnico, ki jo je telo napravilo okoli vsadka (intrakapsularna ruptura). Če se gel razširi iz ovojnice, ki obdaja vsadek v okolno tkivo se lahko tam pojavijo zatrdline. Ob rupturi vsadka se lahko pojavijo: bolečina, oteklina, mravljinčenje, spememba občutljivosti za dotik, zmanjšanje vsadka, čvrsti vozliči, asimetrija dojk. Večino ruptur pa ne spremlja nič od naštetega (tiha ruptura).
Vsadek lahko poči kadarkoli po vstavitvi. Možni vzroki za rupturo so:
- skrčenje ovojnice (capsular contraction)
- pritisk med mamografijo
- poškodba med vstavitvijo
- poškodba ob posegih na dojki (punkcija)
- staranje vsadka
- poškodba (e.g. prometna nesreča)
Rupturo vsadka najlaže opredelimo z magnetno resonančnim slikanjem (MRI). Če je prisotna jo MRI prikaže v približno 90%. FDA in proizvajalci vsadkov priporočajo, da vse ženske, ki imajo s silikonskim gelom napolnjene vsadke, opravijo kontrolni MRI pregled 3 leta po vstavitvi in nato na vske 2 leti. Če je vsadek počen ga je priporočljjivo zamenjati.
Z vsadki povezan anaplastični-velikocelični limfom (angl. breast implant associated anaplastic large cell lymphoma (BIA-ALCL): BIA-ALCL je vrsta T-celičnega limfoma, ki se lahko pojavi po vstavitvi vsadkov. Ni rak dojke ampak rak imunskega sistema. Praviloma se pojavi v vezivni ovojnici s katero telo obda vsadek in v tekočini, ki obdaja vsadek. Redko se ražiri po telesu. Pogosteje se pojavlja v povezavi z vsadki, ki imajo hrapvo površino. V teku so raziskave, ki bi natančneje opredelile dejavnike tveganja. Preučujejo tudi povezavo med načinom izdelave hrapave površine vsadka ter pojavnostjo BIA-ALCL. Diagnoza je bila največkrat postavljena, ko so pacientke z vsadki iskale pomoč zaradi: bolečine, zatrdlin ali asimetrične otekline, ki so se pojavile več mesecev ali let po posegu. Zdravi se z odstranitvijo vsadka ter ovojnice, ki ga obdaja in v kateri se je razvil rak. Dodatno lahko tudi z kemotrepijo, obsevanjem ali kombinacijo.
Kako pogosto se pojavlja je težko ugotoviti, saj ni enotnega registra o vsadkih in nihče ne ve koliko vsadkov je bilo vstavljenih. Domnevajo, da se letno na svetu vstavi 5-10 miljonov vsadkov. Po objavljenih podatkih ameriškega združenja za nadzor zdravil in hrane (FDA) so do oktobra 2017 uspeli zabeležiti nekaj več kot 400 primerov, od tega je bilo 9 smrtnih, zaradi pozne diagnoze in nepravilnega zdravljenja. Vsekakor je BIA-ALCL zelo redka bolezen. Glede na rezultate objavljenih raziskav se lahko pojavi pri 1 izmed 3,817 do 30.000 žensk z vsadki z grobo površino. Če imate prsne vsadke, dodatni ukrepi zaradi strahu pred BIA-ALCL niso potrebni. V primeru, da opazite spremembe na dojki pod katero je vsadek (sprememba oblike, oteklina, zatrdlina, bolečina,...) obiščite svojega kirurga.
