Povečanje dojk

Obliko in velikost dojk lahko spremenimo, tako da pod dojki vstavimo silikonski vsadek. Najpogosteje to storimo skozi nekaj centimeterski rez kože v gubi pod dojko (inframamarno) ali polkrožni rez ob bradavici (periareolarno). Redko se odločimo za vsatvitev vsadkov skozi rez v pazduhi (aksilarno). Vsadek lahko položimo direktno pod tkivo dojke ali pod veliko prsno mišico, ki leži pod njo. Dojke lahko nekoliko povečamo tudi z vbrizgavanjem maščobe, ki jo z liposukcijo odvzamemo na drugem delu telesa.

Včasih se dojke med puberteto ne razvijejo do željene velikosti. Velikost dojk je genetsko določena in v populaciji porazdeljena v obliki zvončaste krivulje, kar pomeni da ima večina žensk dojke srednje velikosti in le redke imajo izjemno majne ali velike dojke. S staranjem se dojke postopno izpraznjijo in povesijo. Doadtno k temu pripomore nihanje telesne teže in nosečnost.

Vsadki za povečanje dojk so narejeni iz silikonske ovojnice, katere površina je zrnata ali gladka. Napolnjeni so z fiziološko raztopino (angl. saline implants), tekočim silikonom ali silikonskim gelom različne čvrstosti (angl. cohesive gel implants). Vsadki so lahko okrogli ali bolj naravne kapljičaste oblike (anatomski vsadki). Pri nas uporabljamo vsadke napolnjene s silikonskim gelom, ker so bolj naravni na otip in se manj gubajo. Tudi če ovojnica z leti postane prepustna ali poči, se silikon v obliki gela ne razlije v okolno tkivo. Pri materialih, ki jih vstavljamo v telo, priporočamo izdelke vodilnih svetovnih proizvajalcev, ki so pod strogo kontrolo ameriškega združenja za kontrolo kakovosti in varnosti (FDA- Food and Drug Administration) in imajo doživljensko garancijo. 

Po vstavitvi vsadek prekriva plast tkiva, debelina katerega je odvisna od količine podkožnega maščevja in načina vstavitve (pod/nad veliko prsno mišico). V kolikor je ta plast zadosti debela oblika vsadka ne igra bistvene vloge pri končni obliki dojk. Pri zelo suhih ženskah pa oblika vsadkov pomemebno vpliva na končno obliko dojke. V grobem lahko rečemo,  da okrogli vsadki dodajo polnost zgornjemu delu dojk in poudarijo dekolte. Veliko žensk se raje odloči za naravnejši videz, ki ga dosežemo z uporabo vsadkov kapljičaste oblike.

Ob pregledu na osnovi meritev dimenzij prsnega koša in obstoječe dojke priporočimo najprimernejše vsadke. Svetujemo zgornjo in spodnjo velikost vsadkov, ki bodo zadovoljivo povečali dojke in bodo dolgoročno povezani z najmanj zapleti. Velikost vsadkov v tem območju je je osebna izbira, ki jo poenostavimo s pomerjanjem različno velikih testnih silikonskih vložkov v nedrčku. Pomagamo si tudi z računalniško 3D simulacijo.

Povečanje dojk lahko opravimo v splošni, lokalni ali lokalni anesteziji ob sedaciji. Praviloma se odločimo za splošno anestezijo, ki je ob dodatku lokalnega anestetika lahko zelo plitka.Poseg samo v lokalni anesteziji je neprijeten in na trenutke lahko boleč.

Po posegu svetujemo nekaj urni nadzor na kliniki. V kolikor poseg opravimo v dopoldanskem času pacientka lahko zvečer odide domov. Bolečina v prvem tednu po posegu je izrazitejša, če vsadek vstavimo pod mišico. V vsakem primeru je obvladljiva z protibolečinskimi tabletami. Bolečina ob dotiku ali pri premikanju zgornjih okončin je lahko prisotna nekaj tednov. Šivov ni potrebno odstranjevati in dva dni po posegu se lahko tuširate. Odvisno od velikosti dojk je zaželjeno, da teden dni po posegu nosite športni nedereček. V tem času se izogibajte dvigovanja težjih bremen. Rana naj bo z obližem zaščitena dva tedna. Brazgotine ni priporočljivo izpostavljati soncu pol leta po posegu. Po dveh tednih lahko pričnete s športnimi aktivnostmi, ki ne vkjučujejo sunkovitih gibov z rokami. Po posegu bodo dojke nekoliko večje zaradi otekline, ki v nekaj tednih postopno izveni. Ob kontrolnem pregledu po šestih mesecih bomo ocenili dokončni rezultat.

Povečava dojk je bila vrsto let najpogostejši esteski kirurški poseg, kar priča o njegovi varnosti in zanesljivosti. Kljub temu je vsak kirurški poseg povezan z določenimi tveganji in povečava dojk pri tem ni izjema.

Poperativna krvavitev je redek zaplet (manj kot 1 %). Med posegom natančno ustavimo tudi najmanjšo krvavitev in v kolikor je potrebno vstavimo tudi dren, ki preprečuje nabiranje krvi in tekočine v žepu okoli vsadka. Pooperativno krvavitev je potrebno čimprej prepoznati in jo ob ponovni operaciji ustaviti. Obenem odstranimo tudi nakopičeno kri (hematom).

Povečavo dojk opravimo v sterilnih pogojih ob upoštavanju najstrožjih pravil antisepse. Dodatno vnetje prerečujemo z preventivnim odmerkom antibiotika. Kljub temu se pri 1 od 200 pacientk lahko razvije vnetje, ki zahteva antibiotično zdravljenje. Včasih je potrebno ob vnetju vsadek odstraniti in ga ponovno vstaviti čez nekaj mesecev, ko posledice vnetja v celoti izvenijo.

Skrčenje ovojnice (angl. capsular contraction) okoli vsadka je srednje- in dolgoročen zaplet (več v naslednjem vprašanju).

Vsadki kapljičaste oblike (anatomski vsadki) imajo hrapavo površino, kar omogoča boljši oprijem z okolnim tkivom in preprečuje, da bi se vsadki v žepu obrnili. Kljub temu se vsadki s slikonsko ovojnico včasih obrnejo, kar spremeni obliko dojke. Nepravilnost lahko odpravimo le s ponovnim posegom pri katerem preoblikujemo žep in vsadke učvrstimo v pravilnem položaju. Da se za vedno izognemo opisanemu zapletu, lahko uporabimo vsadke, ki so prekriti s poliuretansko oblogo, ki preprečuje rotacijo.

Preveliki vsadki lahko oslabijo podporne vezivne strukture v dojki in zaradi sile težnosti povzročijo prezgodnje povešenje dojk.

V večini primerov, zlasti pa pri suhih ženskah z malo podkožnega tkiva in velikimi vsadki so le-ti v spodnjem zunanjem delu dojke lahko tipni. Dodatna težava, ki se pogosto pojavi v teh primerih je, da so gube vsadka vidne na koži (angl. Rippling). Težavo poskušamo odpraviti, tako da z vbrizgavanjem maščobe povečamo količino tkiva med vsadkom in kožo.

Če so vsadki glede na velikost dojke in debelino kože preveliki so bolj vidni, tipni in nenaravnega videza. Če želimo ohraniti naraven videz lahko dojke povečamo le do določene velikosti.

Brazgotine na dojki ali v pazduhi leto dni po posegu praviloma niso opazne. V redkih primerih zaradi prirojenih lastnosti in nagnjenosti k grdemu brazgotinjenju brazgotine ostanejo vidne in estestsko moteče.

Večini zapletov in neustreznih rezultatov se lahko izognemo z ustreznim predoperativnim načrtovanjem in natančno kirurško tehniko.

Telo se od vstavljenega tujka ogradi z zaščitno vezivno ovojnico. V primeru vsadkov za povečanje dojk je to v večini primerov tanka ovojnica, ki je na zunaj ne opazimo. Ob pretiranem odzivu telesa na tujek se lahko ta ovojnica zadebeli in skrči, kar lahko spremeni položaj in obliko vsadka in posledično dojke. Dojka je lahko boleča in trša na otip. Površina novejših vsadkov je zasnovana, tako da kar v največji meri prepreči ta pojav. Kljub temu se pojavi pri približno 5 % pacientk, največkrat leto ali več po posegu. Potrebno je kirurško zdravljenje pri katerem odstranimo zadebeljeno ovojnico, preoblikujemo žep in vsadek učvrstimo v pravilnem položaj. Smiselno je razmisliti tudi o vstavitvi vsadkov z poliuretansko oblogo, pri katerih je zadebelitev in skrčenje ovojnice okoli vsadka veliko redkejša.

Večina raziskav kaže, da povečanje dojk z vsadki praviloma ne vpliva na dojenje. Kljub temu so opisani primeri, ki kažejo na to, da je po povečanju dojk z vsadki dojenje lahko oteženo ali celo nemogoče. 
Občutljivost bradavic za dotik je po posegu lahko prehodno zmanjšana. Pogosteje, če uporabimo rez ob kolobarju (periareolarna vsatvitev). Občutljivost se postopno povrne v nekaj mesecih, v redkih primerih je zmanjšana občutljivost trajna.

Po povečanju dojk z vsadki so za natančno mamografsko oceno dojke potrebne posebne projekcije, ki  jih na večini radioloških oddelkov izvajajo rutinsko. Vsadki ne otežijo mamografske, ultrazvočne ali magnetno resonančne prepoznave raka. Prav tako ne vplivajo na klinični pregled dojk.
Po štiridesetem letu starosti in v primeru, da je katera od bližnjih sorodnic zbolela zaradi raka dojk ali jajčnikov, svetujemo pred posegom kontrolni mamografski pregled. Ob pregledu pri nas boste dobili natančna navodila o priporočenih predoperativnih preiskavah.

Ob pravilnih indikacijah zgornje starostne omejitve ni. Bolj pomembna od kronološke starosti je biološka starost oziroma splošno zdravstveno stanje. S povečavo dojk je smisleno počakati vsaj 7 let od prve menstruacije in vsaj 2 leti odkar so dojke prenehale rasti. Pacientka mora biti stara vsaj 18 let, da lahko sama poda pisno soglasje za operacijo.

Malo ali zmerno povešeni dojki se napolnita in dvigneta že z vstavitvijo dovolj velikih vsadkov. Zelo povešeni dojki, moramo ob povečanju tudi dvigniti z mastopeksijo. Poseg pri katerem dojki povečamo z vsadki in obenem tudi dvignemo imenujemo augmentacijska mastopeksija. Brazgotina pri tem posegu poteka okoli bradavice in praviloma tudi vzdolžno od bradavice do gube pod dojko.