BRAZGOTINE

Naša naloga je, da so posledice kiruškega zdravljenja čim manj očitne ter moteče. Zato so naši rezi kar se da kratki ter skriti v naravne gube, manj izpostavljene in poraščene dele telesa in stare brazgotine. Da bi se izognili brazgotinam včasih uporabimo tudi endoskopsko tehniko pri kateri pod kožo vstopimo skozi majhne luknjice in poseg opravimo s pomočjo kamere in posebnih inštrumentov. Pomemben a pogosto zanemarjen vidik, ki vpliva na končni izgled brazgotine je tudi tehnika zapiranja oziroma šivanja kirurških ran. Razgradljivi šivi v spodnjih plasteh kože in skriti šivi na površini za katerimi ne ostanejo točkaste brazgotine v obliki lestve, preprečujejo, da bi se robovi bragotine razmaknili kot posledica pa ostala raztegnjena brazgotina. Brazgotine se raztegnejko kakdar je napetost na šivni črti velika, zaradi nerodnega mesta brazgotine ali v primerih, ko je potrebno odstraniti veliko kože. Poleg pravilne kirurške oskrbe je zato pomembno, da v prvih mesecih po posegu z obliži razbremenimo napetost na mestu brazgotine ter se izogibamo aktivnostim pri katerih bi se koža pretirano raztegovala.

Zakaj nastanejo ?

Brazgotinjenje je zaščitni odgovor organizma na poškodbo (rez kože) ob katerem telo obnovi kontinuiteto kože in prepreči vstop mikrobom v notranjost organizma.  Na mestu brazgotine zdravo kožo zamenja preplet čvrstih, nepravilno urejenih vezivnih vlaken, brez lasnih mešičkov, žlez in ostalih adneksov, ki so sicer prisotni v koži. 

Kako izgledajo ?

Brazgotine zorijo in se spreminjajo več kot leto dni. V tem času pobledijo in se zmehčajo, tako da na mestu rane ostane le tanka komaj vidna črta. Hipertrofične brazgotine nastanejo zaradi pretiranega kopičenja vezivnega tkiva so rdeče, pečejo in srbijo, dvignjene nad nivo okolne kože, nekaj mesecev nato pa se postopno nekoliko zmehčajo in zbledijo. Keloidne brazgotine imajo sprva podobno obliko, vendar se zaradi dedne nagnejnosti spontano ne zmanjšajo, pač pa se njihova rast nadaljuje preko meja prvtone  rane. Če jih samo izrežemo spodbudimo njihovo rast in praviloma ostanejo še večje, zato je ob izrezu potrebno dodatno zdravljenje. Zaradi elastičnosti kože ali ob večjih napetostih na šivni črti se v času zorenja brazgotine lahko tudi pretirano raztegenjo. Razvlečene brazgotine so blede, površina je lahko pod nivojem okolne kože,  izgledajo kot bi se robovi rane razmaknili. Poleg spremenjene strukture kože je lahko moteča tudi brava brazgotin. Rdečkasto obravnje je posledica povečane prekrvavitve brazgotinskega tkiva v začetnih fazah in postopno izgine. Hipopigmentacije ali bleda razbravanja so praviloma trajna saj nastanjejo zaradi poškodbe oziroma odstonosti melanocitov na mestu brazgotine. Izgled brazgotine je v veliki meri odvisen tudi od tega kje in kako brazgotina leži. Brazgotine so ob enaki poškodbi najmanj izrazite na delih, kjer je koža tanka in ni napeta. Zato so brazgotine na zgornjih vekah praktično neopazne. Tam se nikoli ne pojavijo hipertrofične ali keloidne brazgotine. Zaradi razlik v strukturi in ohlapnosti kože se brazgotine na istih delih telesa razlikujejo glede na starostno obdobje. Pri starejših ljudeh, ki imajo tanjšo in manj napeto kožo so brazgotine lepše in manj opazne. Zaradi istih razlogov so manj opazne so tudi brazgotine, ki so položene vzporedno z napetostnimi črtami kože, ki jih naredijo mišice in sila težnosti.

Kako negovati brazgotine?

Na končni izgled brazgotine vplivajo številni dejavniki. Nekatere poznamo številnih ne. Na nekatere lahko pomembno vplivamo, na druge kot so prirojena nagnjenost, tip kože ali starost žal ne.

Na začetku je pomembna pravilna oskrba rane in nega rane v fazi celjenja. V kolikor se rana vname ali zaradi drugih razlogov dolgo celi bo brazgotina izrazitejša. Glede na rezultate pravilno zasnovanih znanstvenih raziskav vemo, da v fazi zorenja na končni videz brazgotine pozitivno vplivajo: masaža, vlažno okolje in pritisk. Za masažo lahko uporabimo katerokoli nevtralno mastno kremo ali olje. Masiramo v smeri poteka brazgotine 15-20 min dnevno. Za vlažno okolje v fazi zorenja brazgotine poskrbimo s silikonskimi obliži, lepilnim trakom ali silikonskim gelom, ki ga nanesemo v tanki plasti. Obliže ali lepilni trak imamo lahko stalno nameščen, odstrnimo in zamenjamo ga ob tuširanju. Pritisk na brazgotino, ki ga izvajamo ob večjih brazgotinah, pogosto po opeklinah, s po meri izdelanimi kompresijskimi oblačili, značilno pospeši zorenje brazgotine in brazgotino dodatno zmehča. Z vsemi naštetimi ukrepi je smiselno pričeti, ko so rane v celoti zaceljene in šivi odstranjeni, približno mesec dni po posegu ali poškodbi ter jih izvajati vsaj 6 mesecev, včasih tudi dlje. V tem času je potrebno brazgotine ščititi pred soncem, najbolje v celoti, na izpostavljenih mestih, ki jih ni moč skriti pa uporabiti zaščitne kreme z faktorjem 30 in več.

Kako jih zmanjšujemo?

Če ocenimo, da zaradi posebnih okoliščin v fazi celjenja rane ali zorenja brazgotina ni najlepša lahko z nekaterimi posegi izboljšamo njen izgled. Pri tem moramo biti potrpežljivi s končno oceno in počakati, da brazgotine dokončno dozorijo za kar je praviloma potrebno vsaj leto dni.

Več o posegih za korekcijo brazgotin  >